Preskoči na vsebino


Poročila o Nedelji Svetega pisma 2016 - Novo mesto

Škofija Novo mesto – 31. januar 2016

Ker je Bog tako usmiljen … (Rim 12,1)

Nedelja Svetega pisma je potekala pod naslovom Ker je Bog tako usmiljen v škofiji Novo mesto v Baragovem zavodu. Srečanja so se udeležili člani bibličnih skupin, bralci Božje besede in vsi tisti, ki imamo radi Božjo besedo, žal je bila udeležba v manjšem številu. Predaval je gospod, mag. Janez Žakelj. Na začetku smo prosili Svetega Duha za vse, da bi to skupno srečanje obrodilo sadove, da bi bila ob občudovanju Božjega usmiljenja naša srca napolnjena z obiljem tolažbe in tudi s trdnimi sklepi, da še bolj zvesto gremo po poti, ki nam jo je Bog začrtal v svojem usmiljenju. Prebrali smo odlomek iz Svetega pisma Ker je Bog tako usmiljen … (Rim 12,1). Ne imejte visokih misli, priporoča Pavel prav v tem odlomku. Predavatelj mag. Janez Žakelj je ob tem odlomku dejal, da skušajmo torej s preprostostjo zajadrati v Božje usmiljenje. Predavatelj je svoje predavanje razdelil v tri sklope: 

1. Zakaj pravimo, da je Bog tako usmiljen?

2. Kaj Bog v svojem usmiljenju pričakuje od nas?

3. Darujte svoja telesa … ?

1. Zakaj pravimo, da je Bog tako usmiljen? Pavel opiše Božjo veličino, ki je nedosegljiva. V Jobovi knjigi sta izpostavljeni dve poglavitni lastnosti: moč in znanje. Pri moči pomislimo, kaj pomeni sploh beseda Bog … sila, moč, energija …, pri znanju pomislimo na darove Svetega Duha. V hebrejskem svetopisemskem besedilu je navedenih šest darov: dar modrosti, dar razumnosti, dar sveta, dar moči, dar spoznanja in dar strahu božjega. V grškem prevodu Stare zaveze je med dar spoznanja ali vednosti in dar strahu dodan še dar pobožnosti in jih je torej sedem, vendar ne glede na število vsebina ostaja ista, drugačna je razporeditev. Vsi ti darovi imajo neko sporočilo, prihajajo iz njega, da se znaš v življenju prav odločit. Tudi za sadove velja enako, v grškem besedilu Nove zaveze jih je devet, v latinskem prevodu pa dvanajst, kar ne pomeni, da so trije več, le drugače so razdeljeni. Sadovi Svetega Duha so: ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blagost, dobrotljivost, zvestoba, krotkost, samoobvladanje, latinski prevod pa dodaja še skromnost, zdržnost, čistost. Kaj ima znanje in moč z usmiljenjem? Čutiti usmiljenje pomeni dobrohoten, prizanesljiv odnos do koga, tako je zapisano v Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Predavatelj je o tem spregovoril ob primerih iz življenja. Kako vidimo, da je Bog res usmiljen do nas … Prav to sklanjanje veličine k majhni stvari. Darovanje brez primere. Darovanje na križu. Pomembno pa je vprašanje Kaj mi Bog razodeva? Razodeva nam stvarjenje, nauk iz Svetega pisma, tradicije in dogodke v našem življenju.

2. Kaj Bog v svojem usmiljenju pričakuje od nas? Pri tem vprašanju je v ospredju izpolnjevanje zapovedi. Teh je deset in največja zapoved je zapoved ljubezni. Odlomek Rim 12, 1 spada med enega izmed tistih, ki jih imenujemo tudi odlomki razločevanja. To so tisti odlomki, ki odgovarjajo na vprašanje, kakšna je Božja volja glede nas. Gre za to, da bi med tolikimi različnimi človeškimi držami ocenili, razločili, razbrali, katere izhajajo iz notranjega vzgiba Svetega Duha in katere ne. Najboljši kriteriji pri presojanju izvora neke misli ali predlaganega dejanja ali neke notranje nuje je zelo pogosto tisto, kar sv. Ignacij Lojolski imenuje »duhovna tolažba«. Bodite usmiljeni, kakor je usmiljen tudi vaš Oče. Prav tako pa so pomembna tudi duhovna (grešnike svariti, zmotne učiti, dvomljivcem svetovati, žalostne tolažiti, krivico trpeti, žalivcem odpustiti, za žive in mrtve Boga prositi) in telesna dela usmiljenja, ki nas usmerjajo. (Na vesoljni sodbi nas čaka šest vprašanj, ki jih pri evangelistu Mateju slišimo štirikrat: Zakaj lačen sem bil in ste mi dali jesti; žejen sem bil in ste mi dali piti; popotnik sem bil in ste me sprejeli; nag sem bil in ste me oblekli; bolan sem bil in ste me oskrbeli; v ječi sem bil in ste prišli k meni (Mt 25, 35-36). Dodan je še sedmi člen, ki se glasi: mrtve pokopavati.)

3. Darujte svoja telesa … ? Vsak kristjan se mora poglobiti sam vase. Razpoznal naj bi se kot v živo, sveto in Bogu všečno žrtev, to je smiselno bogoslužje. Gospod Žakelj je navedel šest primerov: ADAM IN EVA (stvarjenje – 1Mz 2,24), ABRAHAM (vera – 1 Mz 22,2), MOJZES (zapovedi – 2 Mz 20,5), JEREMIJA (svoboda – Jer 1,7; 20,9), MARIJA (dekla – Lk 1,38), JEZUS (odrešenje LK 23, 46)

 

Ob koncu je predavatelj odgovoril na vprašanja udeležencev srečanja. Predavanje je povzel z besedami, da smo vsi potrebni božjega usmiljenja in odpuščanja. Vsem nam naj koristi in naj nas Božje usmiljenje spremlja na vsakem koraku. Srečanje smo zaključili z molitvijo k Brezmadežni, ki jo je zmolil papež Frančišek po kronanju Marijinega kipa s cvetnim vencem na Španskem trgu v Rimu. Duhovno obogateni smo se po blagoslovu razšli.

                                                                                           Besedilo in foto: Helena Murgelj