Slovensko biblično gibanje Slovensko biblično gibanje | Rožni venec
ROŽNI VENEC
spremna beseda
k PETI izdaji
2002

Avtor izbora: škof dr. Jožef Smej
Besedilo iz Standardnega prevoda
Izdalo: SLOVENSKO BIBLIČNO GIBANJE
V knjižici: Ljubljana 2002. | Na spletu: april 2003.


Predgovor
k peti izdaji Družinskega rožnega venca

Papež Janez Pavel II., papež nenehnih presenečenj, je v sredo, 16. oktobra 2002, ob začetku petindvajsetega leta svojega pontifikata podpisal Apostolsko pismo ROSARIUM VIRGINIS MARIAE (Rožni venec Device Marije). Hkrati je razglasil tudi leto rožnega venca, od oktobra 2002 do oktobra 2003. K trem delom rožnega venca, k veselemu, žalostnemu in častitljivemu, je dodal še svetli del, ki ga lahko poimenujemo tudi »svetlobe ali luči polni del«. Ob premišljevanju tega dela rožnega venca smo na poseben način ožarjeni od notranje luči, se pravi od duhovne zazrtosti.

Skrivnosti svetlega ali luči polnega dela rožnega venca so: 1. Jezusov krst v Jordanu, 2. njegovo razodetje na svatbi v galilejski Kani, 3. njegovo oznanjevanje Božjega kraljestva s klicem k spreobrnjenju, 4. njegova spremenitev na gori in 5. postavitev evharistije. Kako naj molimo svetli del rožnega venca? V posameznih desetkah dodajmo vzklik: 1. ki je bil krščen v Jordanu, 2. ki je v Kani naredil prvi čudež, 3. ki je oznanjal Božje kraljestvo, 4. ki je na gori razodel svoje veličastvo, 5. ki je postavil evharistijo.

Ponedeljek in sobota naj bi bila posvečena veselemu delu, torek in petek žalostnemu, četrtek svetlemu, sreda in nedelja pa častitljivemu delu rožnega venca. Družinski rožni venec… K duhovni zbranosti veliko pripomore, če voditelj (član družine) ali posameznik (če moli zasebno) izreče pred vsako zdravamarijo po en stavek iz Svetega pisma, da tako lahko bolj poglobljeno premislimo vsako skrivnost.

Ta način molitve ni nov. Dr. Mirko Lenaršič (1882 – 1966), prekmurski pisatelj in pesnik, kaplan na Tišini (1906 –1911), v Murski Soboti (1911 – 1913), župnik v Doljnem Seniku (1913–1924), umrl 17. avgusta 1966 kot župnik v Nyögéru, je v Marijinem listu objavljal članke z naslovom Kako se moli sveti rožni venec? Pri tretji desetki veselega rožnega venca ob vsaki zdravamariji premišljuje takole: 1. v duhu grem v Betlehem in gledam, kako Marija in Jožef iščeta mesto za prenočišče, 2. končno najdeta prostor v siromašnem hlevu, 3. v ubogem hlevčku se v tihoti noči rodi Božji Sin, 4. Marija povije Jezusa v plenice in ga položi v jasli, 5. Marija in Jožef molita v jaslicah ležeče Božje Dete, 6. Božji Sin ljubeznivo iztegne k Mariji in Jožefu svoje rokice, 7. Zveličar sveta se rodi, a svet se ne gane, zato pridejo angeli iz nebes, 8. angeli oznanijo pastirjem Jezusovo rojstvo, 9. Angeli pojejo: Slava Bogu na višavah… 10. Angeli se vrnejo, pastirji pa hitijo k jaslicam. V opombi Lenaršič piše: »Kdor ne more razmisliti vseh deset točk ob posameznih zdravamarijah, naj premišljuje samo eno, ki mu je glede na dušo najbolj potrebna« (prim. Marijin list 8–1912, str. 23–26).

Pripominjam, da je pričujoča knjižica Družinski rožni venec že peta izdaja, in sicer ne samo dopolnjena s svetlim delom, ampak tudi spremenjena. Npr. skrivnosti prve in tretje desetke veselega rožnega venca se lahko naslanjajo na Matejev evangelij (doslej) ali na Lukov evangelij (v tej izdaji). Kjer je le bilo mogoče, sem na začetku skrivnosti dodal ustrezno svetopisemsko mesto iz Stare zaveze (ki ima večkrat le duhovni, alegorični ali tipični pomen). Glede Stare zaveze piše apostol Pavel: »Karkoli je bilo namreč napisano pred nami, je bilo napisano v naše poučenje, da bi oprti na potrpežljivost in na tolažbo, ki jo daje Pismo, imeli upanje« (Rim 15,4).

Na koncu se zahvaljujem msgr. dr. Rudiju Konciliju, predsedniku Slovenskega bibličbega gibanja, da me je k peti izdaji spodbudil. Na vse, posebej še na družine kličem Božji blagoslov z besedami svetega očeta: »Družina, ki skupno moli rožni venec, na neki način podoživlja duhovno ozračje nazareškega doma: Jezusa postavlja v središče, z njim deli veselje in žalost, v njegove roke izroča potrebe, namene in cilje, od njega dobiva upanje in moč za življenjsko pot« (Rožni venec Device Marije, 41).

V Mariboru, na slovesni praznik Brezmadežnega spočetja Device Marije 2002

dr. Jožef Smej
mariborski pomožni škof
predstavnik Slovenske škofovske konference
v Odboru Slovenskega bibličnega gibanja

Urednikova pripomba
Ker je ta knjižica posebej sposobna pridobivati srca za globlji način molitve rožnega venca, naj povem, kako je nastala. Februarja 1994 sva se vozila s škofom Smejem na evropski biblično pastoralni sestanek v Freising. Gospod škof je naprej molil rožne vence, sam pa sem šofiral in odgovarjal. Kar na pamet je pred vsako zdravamarijo citiral po en svetopisemski stavek v premišljevanje. Videl sem, da je v teh stavkih modro povzeto bistvo odrešenjskega oznanila Svetega pisma in da premišljevanje teh stavkov poglobi in popestri molitev rožnega venca. Zato sem ga že med tisto vožnjo prosil, naj te stavke zapiše, da jih bomo izdali v knjižici. Z ljubeznijo je tej prošnji ugodil in s tem sprožil tako rekoč celo gibanje za prenovo molitve rožnega venca, ki je eno najuspešnejših dejanj Slovenskega bibličnega gibanja.

dr. Rudi Koncilija
urednik, predsednik SBG


Stran na spletu rkc.si je pripravilo Slovensko biblično gibanje, aprila 2003.
Veseli bomo vaših predlogov in pripomb.