Slovensko biblično gibanje

Slovensko biblično gibanje | Nauk Cerkve

Papež Benedikt XVI.
o Konstituciji o Božjem razodetju


pri molitvi Angel Gospodov

v nedeljo, 6. 11. 2005

Dragi bratje in sestre!

18. novembra 1965 je Drugi vatikanski vesoljni cerkveni zbor potrdil Dogmatično konstitucijo o Božjem razodetju, Dei Verbum, ki je eden od nosilnih stebrov celotne koncilske zgradbe. Dokument obravnava razodetje in njegovo posredovanje, navdihnjenje in razlaganje Svetega pisma ter njegov temeljni pomen za življenje Cerkve. Drugi vatikanski koncil je zbral sadove predhodne teološke prenove in v središče postavil Kristusa, ki ga je predstavil kot tistega ki je »hkrati srednik in polnost vsega razodetja« (BR 2). Saj je Gospod Jezus, Beseda, ki je postala meso, ki je umrl in vstal, dovršil delo odrešenja z besedo in dejanji in v polnosti razodel Božje obličje in Božjo voljo, tako da vse do njegovega ponovnega prihoda v slavi ne smemo pričakovati nikakršnega novega javnega razodetja (prim. BR 3). Apostoli in njihovi nasledniki, škofje, so varuhi oznanila, ki ga je Kristus zaupal svoji Cerkvi, da bi bilo neokrnjeno predano vsem rodovom. Sveto pismo stare in nove zaveze in sveto izročilo obsegata takšno sporočilo, katerega razumevanje v Cerkvi napreduje ob podpori Svetega Duha. Po tem istem izročilu se Cerkev seznanja s celotnim kanonom svetih knjig, Sveto pismo pa je deležno pravilnega razumevanja in je neprestano dejavno, tako da Bog, ki je govoril očakom in prerokom, ne neha govoriti Cerkvi in po njej svetu (prim. BR 8).

Cerkev ne živi iz sebe, marveč iz evangelija in iz evangelija vedno črpa usmeritev za svojo pot. Koncilska konstitucija O Božjem razodetju (Dei verbum) je krepko spodbudila vrednotenje Božje besede, iz česar je sledila globoka prenova življenja cerkvene skupnosti, še posebej pr oznanjevanju, katehezi, v teologiji, duhovnosti in ekumenskih stikih. Saj je Božja beseda, ki po delovanju Svetega Duha vodi vernike k polnosti resnice (prim. Jn 16,13). Med mnogovrstnimi sadovi te svetopisemske pomladi bi rad omenil razširjenost starodavne prakse lectio divina, oz. »duhovnega branja« Svetega pisma. Gre za to, da dalj časa ostanemo pri enem svetopisemskem besedilu, ki ga preberemo in ponovno prebiramo, kakor da bi ga »prežvečili«, kot pravijo očetje, in iztisnili, da tako rečemo, ves »sok«, da bi ta nahranil meditacijo in kontemplacijo ter bi mogel kot življenjski sok prepojiti vsakdanje življenje. Pogoj za lectio divina je, da sta pamet in srce razsvetljena od Svetega Duha, to je od istega, ki je tudi Navdihovalec Svetega pisma, in se zato postavita v držo »pobožnega poslušanja«.

To je drža, tako značilna za presveto Marijo, kot jo nazorno prikazuje podoba oznanjenja: Devica sprejme nebeškega Poslanca med premišljevanjem Svetega pisma, ki ga navadno predstavlja knjiga, ki jo drži Marija v roki, v naročju ali nad pultom. To je tudi podoba Cerkve, ki jo ponuja koncil sam v Konstituciji O Božjem razodetju: »Ko božjo besedo z vsem spoštovanjem posluša ...« (BR 1). Molimo, da bi bila, kakor Marija, tudi Cerkev poslušna dekla Božje besede in bi jo vedno oznanjala z neomajnim zaupanjem, tako da bi »ves svet ob poslušanju veroval, v verovanju upal in v upanju ljubil.« (BR 1).


Konstitucijo o Božjem razodetju je papež Benedikt XVI. omenil tudi po molitvi, ko je pozdravil romarje po špansko in po poljsko.
- - - - -
Prevedeno iz izvirnika v italijanščini. Pripravilo: SBG, 8. 11. 2005.
Besedilo konstitucije si v slovenskem prevodu lahko ogledate na naši spletni strani.